Začetki Kmetije Mahnič segajo v leto 1875, a se je pranono Karlo takrat ukvarjal pretežno s sadjarstvom. Prvi vinogradi so rodili vino sorte bela in črna borgonija, po letu 1991 pa je današnja družina Mahnič resno prijela za vinogradništvo in nasadila nove vinograde. Na devetih hektarjih uspevajo sorte malvazija, refošk, bela in črna borgonja, bianchera, chardonnay, sivi pinot, rumeni muškat, momjanski muškat in cipro.
Vili se je po študiju agronomije preusmeril v vinogradništvo. Z željo, da bi na kmetiji ponujali degustacije različnih sort vina in z željo po ohranjanju starih sort, se je na kmetiji Mahnič pričelo z zasajevanjem novih vinogradov. Vilijeva zapuščina je narekovala pot sodobnemu kletarjenju in temu sledimo tudi danes.
Pravijo ji tudi
in
Vino je njeno življenje, kar opazimo vedno, ko nam ga predstavlja. Najbolj je ponosna na malvazijo in ponosno pove, da v Istri ni več slabih malvazij – so samo še dobre, boljše in najboljše.
Njegova ljubezen so breskve. Takšnih breskev, kot jih pridela on na vsem svetu ni. Škoda, da se z besedami ne da opisati njihovega vonja in okusa.
Prevzel je tudi vodenje gostilne Kmečki hram, kjer z domačim kruhom, bobići, fuži, polento in ostalimi istrskimi dobrotami razveseljujejo naše brbončice.
se rad poheca.
Tipična istrska kulinarika je doma na Kmetiji Mahnič! Nona Franka hrano pripravlja na star način – z veliko časa in še več ljubezni.
Gvido Mahnič je bil človek, ki je svoje življenje posvetil ljubezni do narave, vinogradništva in lova. S svojo strastjo je obogatil ne le svoje, temveč tudi življenje vseh, ki smo ga imeli čast poznati.
Nonota Gvidota je osrečevala črna borgonja.
